Biološki mehanizmi izpadanja las
Kateri biološki mehanizmi povzročajo izpadanje las?
J-F. M.: Obstaja več bioloških mehanizmov, ki lahko, če niso urejeni, vodijo do izpadanja las. Takšno izpadanje las je lahko postopno ali nenadno, bolj ali manj hudo, razpršeno ali lokalizirano.
Najpogostejša oblika izpadanja las je androgena alopecija, s katero se sooča več kot 50 % moških in lahko prizadene tudi ženske, predvsem po menopavzi. Mehanizem v ozadju te oblike alopecije je povečana občutljivost lasišča na androgene (moške) hormone, kar vodi do postopnega zmanjšanja velikosti lasnih mešičkov. Ta »miniaturizacija« las (ne izpadanje) je razlog, da lasje postanejo tanjši in občutljivejši.
Pri razpršeni alopeciji, ki prizadene tako moške kot ženske, imajo vlogo drugi mehanizmi. Tovrstno izpadanje las lahko povzroči na primer kemoterapija, ki hitro in neselektivno uničuje celice, ki se razmnožujejo v organih s tumorjem. Ker so celice na dnu lasnega mešička med najaktivnejšimi v človeškem telesu, ta oblika zdravljenja vpliva tudi nanje, eden od stranskih učinkov pa je njihovo uničenje. Ta oblika izpadanja las je znana kot anageni efluvij, ker lasje izpadajo v fazi rasti (anagena faza).
Pri telogenem efluviju (izpadanje las v fazi mirovanja cikla rasti las, v kateri lasje ne rastejo), ki ga opažamo zlasti pri ženskah, lasni mešički izpadajo v veliko večji količini kot je običajno pri vsakodnevnem izpadanju las (od 50 do 100 las na dan). Mehanizmi, ki vplivajo na to, so različni: hormonska motnja po nosečnosti, neuravnotežena prehrana, pomanjkanje železa ali cinka, neželeni učinki zdravil in stres so le nekateri od njih. Sčasoma telo v primeru alopecije areate, avtoimunske vnetne oblike izpadanja las, nekaterih celic lasnih mešičkov ne prepozna več kot svoje. Imunski sistem jih napade in lasje začnejo izpadati v večjih ali manjših pramenih.
So ti mehanizmi enaki pri različnih tipih las?
J-F. M.: Tudi če se oblika (ravni, kodrasti ali valoviti), struktura (okrogla ali elipsoidna) ali barva las razlikujejo glede na dele sveta in etnične skupine, so mehanizmi, ki vodijo do izpadanja las, enaki pri vseh ljudeh. Ko pa gre za naravo las, so raziskovalci pri bolnikih z androgeno alopecijo opazili hipertrofijo lojnice (žleze, ki vlaži lasišče). To je znak, da je ta žleza še posebej občutljiva na dihidrotestosteron (DHT), androgen, ki je odgovoren za omenjeno miniaturizacijo lasnih mešičkov, kar lahko hkrati privede do povečane tvorbe sebuma in s tem do bolj mastnih las kot običajno.
Katera so najnovejša znanstvena dognanja o mehanizmih izpadanja las?
J-F. M.: Večina današnjih raziskav se osredotoča na izjemno pomembno vlogo izvornih celic pri rasti in obnavljanju lasnih mešičkov ter na boljše razumevanje delovanja teh celic, okolja, v katerem so prisotne, in negativnih dejavnikov, ki so jim lahko izpostavljene. Nedavne raziskave so pokazale temeljno vlogo, ki jo ima vezivna ovojnica (zunanja ovojnica lasnega mešička) pri omogočanju »razpoložljivosti« izvornih celic, potrebnih za rast novih lasnih mešičkov.
Na koncu vsakega cikla rasti las pri zdravih osebah ta vezivna ovojnica (sestavljena iz kolagena) deluje kot elastični trak in omogoča, da se lasni mešiček povzpne na površino lasišča in se tako v stiku z »zalogo« izvornih celic napolni z njimi. Napolnjen lasni mešiček se nato vrne v lasišče, kjer se nekoliko globlje učvrsti in sproži rast novega lasnega vlakna.
Če pa vezivna ovojnica izgubi mehanske lastnosti (kot sumijo pri osebah, ki trpijo za androgeno alopecijo zaradi nalaganja kolagena), se lasni mešiček ne bo več mogel pravilno napolniti z izvornimi celicami in rast novih las bo motena. V naslednjih nekaj letih si bomo prizadevali za boljše razumevanje biologije teh izvornih celic in izboljšanje njihovega okolja, s čimer bomo lahko zagotovili bolj zdravo rast lasnih mešičkov.
Scalp & hair
Clinic