DRUŽBA VICHY TLAKUJE POT V ZNANOSTI O EKSPOZOMU ŽE 40 LET
Zdrav izgled kože oduvek je bila najvažnija polazna tačka za Vichy.
Naša stručnost zasniva se na sveobuhvatnom izučavanju
elemenata koji utiču na promene kože tokom vremena.
“EKSPOZOM JE ODGOVOREN ZA VEČ KOT 80 % STARANJA KOŽE”
ZNANOST O EKSPOZOMU: SKRBI ZA ZDRAV VIDEZ KOŽE
Že od nekdaj si želimo, da bi bila naša koža videti zdrava. Da bi ustvarili najboljše rešitve za vašo kožo, smo razvili strokovnost, zasnovano na vseobsegajočem raziskovanju elementov, ki skozi čas vplivajo na njeno spreminjanje. Te elemente z eno besedo imenujemo “ekspozom”.
Koncept
Koncept ekspozoma izvira s področja raziskovanja raka. Prvi ga je leta 2005 opredelil profesor Christopher Wild, nekdanji direktor Mednarodne agencije za raziskave raka (IRAC), in sicer kot “skupek vplivov okolja in povezanih bioloških reakcij, vključno z izpostavljenostjo okoljskim dejavnikom, prehrano, obnašanjem in endogenimi procesi”. (1, 2)
Naše laboratorijske raziskave s področja kože so pokazale, da je ekspozom kombinacija več različnih vplivov: okolja, obnašanja in hormonov. Na biološke funkcije kože lahko vpliva predvsem njihov skupni vpliv, ki pospeši tudi staranje kože. Leta 2016 smo ta odkritja pretvorili v znanost o ekspozomu kože.
DEJAVNIKI EKSPOZOMA: VEČ RAZLIČNIH ELEMENTOV, KI VPLIVAJO NA ZDRAV VIDEZ KOŽE
Na zdrav videz kože močno vplivajo številni zunanji in notranji dejavniki ekspozoma, njihov skupni vpliv pa videz kože še dodatno poslabša (15).
· Okoljski dejavniki
- UV-sevanje: UVA, UVB, IR, vidna svetloba
- Onesnaženost: kemični onesnaževalci, mikrodelci PM10/PM2,5, zelo drobni delci, ozon, insekticidi itd.
- Podnebne spremembe: temperatura, vlaga, spreminjanje atmosferskega tlaka
· Dejavniki obnašanja
- Način prehranjevanja: prehrana, tobak, alkohol
- Psihološki stres
- Pomanjkanje spanca
- Telesna aktivnost
· Hormonski dejavniki
- Spremembe ženskih hormonov: puberteta, menstrualni ciklus, nosečnost, menopavza
Študija
eksposoma
je kompleksen
in ambiciozen
projekt.
Razumevanje eksposoma predpostavlja upoštevanje neskončnega števila spremenljivk.
To pomeni upoštevanje več vplivov, kot so vpliv okolja, obnašanja, hormonov ali neskončne biološke raznolikosti kože. Prav zato ima vsak posameznik drugačen eksposom. In vsak posameznik dejansko ni izpostavljen enakim dejavnikom eksposoma kot njegov sosed, prav tako pa ti ne bodo povzročili enakih bioloških poškodb kože. Zaradi vsega navedenega je ključno razumeti te dejavnike in raziskovati njihov skupen in sinergijski učinek na kožo, da bi lahko predlagali po meri prilagojeno rešitev, ki bo potencial kože povečala v vsaki fazi življenja. Dnevna svetloba v kombinaciji z onesnaženostjo, kar s skupnim izrazom imenujemo svetlobno onesnaženje, lahko na primer močno vpliva na zdrav videz kože in pospeši njeno staranje.«
UČINKI EKSPOZOMA: VPLIV NA KOŽO
Koža je največji človeški organ.
Ima štiri glavne funkcije: FIZIČNA KOŽNA PREGRADA – PIGMENTACIJA KOŽE – ZAŠČITA KOŽE – STRUKTURA KOŽE. Nanje deluje ekspozom, ki vpliva na zdrav videz, celovitost in kakovost naše kože.
UV-žarki
UV-žarki so odgovorni za 80 % vidnih znakov staranja kože na obrazu. Ti žarki vplivajo na poslabšanje stanja kolagena in elastičnih vlaken , kar privede do nastanka znakov staranja: gub, izgube čvrstosti, grobe teksture kože in pigmentacijskih motenj (3, 4).
Onesnaženost
ONESNAŽENOST povzroča oksidacijski stres. Dokazano povzroča staranje kože, posebej nastanek temnih madežev in gub (5, 6).
V kombinaciji z UV-sevanjem znake staranja kože še poslabša (7, 8).
Podnebne
spremembe
PODNEBNE SPREMEMBE, npr. spremembe temperature, vlage in atmosferskega tlaka, lahko vplivajo na delovanje kožne pregrade. Nizke temperature izsušijo kožo, visoke pa povečajo njeno hidratacijo in nastanek sebuma/znojenje, kar privede do nastanka aken, posebej pri mastnih tipih kože (9, 10, 11, 12).
Prehrana
PREHRANA neposredno vpliva na videz naše kože in njeno sposobnost, da se upre zunanjim škodljivim dejavnikom, kot so onesnaženost, UV-sevanje in stres. Nekakovostna prehrana lahko povzroči prezgodnje staranje kože ter vpliva na nastanek aken ter težav s kožo (rozacea, atopični dermatitis in luskavica). (13)
Psihološki
stres
PSIHOLOŠKI STRES lahko na kožo vpliva kratkoročno in dolgoročno. Pri ženskah, ki so pod stresom, je delovanje kožne pregrade na primer pogosto oslabljeno, kar lahko kratkoročno povzroči bolj suho kožo in izgubo sijaja polti. (14)
Pomanjkanje
spanca
POMANJKANJE SPANCA slabi delovanje kožne pregrade in pospešuje proces staranja kože. Koža je lahko videti bolj bleda, njene drobne linije/gube pa so še bolj vidne. Še posebej se to odraža na predelu okrog oči (15, 16, 17).
Hormonsko neravnovesje
Spreminjanje HORMONOV, posebej ženskih (kot sta estrogen in progesteron), lahko vpliva na strukturo in sestavo vaše kože skozi celo življenje, posebej pa med menstrualnim ciklusom (nepopolnosti, akne, nastajanje večje količine sebuma), nosečnostjo (nepopolnosti, akne, melazma) in menopavzo (globoke gube, upadlost, temni madeži, suha in tanka koža) (18, 19, 20, 21).
NAŠE REŠITVE ZA EKSPOZOM
Da bi kožo okrepili v boju proti škodljivim vplivom ekspozoma, smo uporabili tehnologijo: s po meri izvedenim diagnosticiranjem na platformi SkinConsultAi.com, ustvarjeni v sodelovanju z dermatologi in strokovnjaki za zdravje kože, boste izvedeli, katera so prednostna področja vaše kože. Ta diagnoza nam bo omogočila razvoj vseobsegajočih protokolov nege s pomočjo visokih varnostnih standardov, ki ustrezajo vašim specifičnim težavam s kožo.
NAŠA MISIJA JE NADGRADITI ZNANOST O EKSPOZOMU
Naša vsakodnevna misija je nadgraditi znanost o koži in poskrbeti, da bo ta dostopna tudi vam. Družba Vichy od leta 1931 tlakuje pot v znanstvenih raziskavah kože in ženske spremlja v vseh fazah življenja. Kot podjetje, ki tlakuje pot v znanosti o ekspozomu kože in sponzorira naše letne podpore za raziskave, še naprej financiramo in podpiramo razvoj znanstvenih spoznanj v povezavi z zdravim videzom kože.
PUBLIKACIJE O EKSPOZOMU DRUŽBE VICHY
Naša raziskava v letu 2019 je privedla do objave publikacije »Koža in ekspozom« (medicinski odbor za ekspozom družbe Vichy). To je bilo prvo delo, v katerem so predstavljeni biološki in klinični vplivi ekspozoma na kožo.
Da bi Vichy nadgradil znanje o ekspozomu, vsako leto objavlja svoje študije v znani strokovni reviji s področja dermatologije, ki šteje več kot 30 znanstvenih publikacij.
o EKSPOZOM IN STARANJE KOŽE
Krutmann, J., et al., The skin aging exposome. Journal of Dermatological Science, 2017. 85 (3): str. 152–16.
o VPLIV EKSPOZOMA NA AKNE
Dreno, B., et al., The influence of exposome on acne. J Eur Acad Dermatol Venereol, 2018. 32: str. 812–819.
o RAZISKOVANJE POVEZAVE MED AKNAMI IN EKSPOZOMOM
Dreno, B., et al., The role of exposome in acne: results from an international patient survey. J Eur Acad Dermatol Venereol, 2020. 34: str. 1057–1064.
o RAZISKOVANJE POVEZAVE MED MENOPAVZO IN KOŽO
LePillouer‐Prost, A., et al., Skin and menopause: women's point of view. J Eur Acad Dermatol Venereol, 2020. 34: str. 267–269.
o ZAŠČITA KOŽNE PREGRADE PRED VPLIVOM EKSPOZOMA
Salsberg, J, et al., A review of protection against exposome factors impacting facial skin barrier function with 89% mineralizing thermal water. J Cosmet Dermatol, 2019. 18: str. 815–820.
o VPLIV EKSPOZOMA NA PREBIVALCE ŠPANIJE
Buendía-Eisman, A., et al., Study of the Exposome Ageing-related Factors in the Spanish Population. Acta Dermato-Venereologica, 2020. 100 (5): str. 153.
o EKSPOZOM IN KOŽA
Passeron, T., et al., Clinical and biological impact of the exposome on the skin. J Eur Acad Dermatol Venereol, 2020. 34: str.4–25.
Appenzeller, B., et al., Skin exposome science in practice: current evidence on hair biomonitoring and future perspectives. J Eur Acad Dermatol Venereol, 2020. 34: str. 26–30.
VIRI
(1) Wild, C.P., Complementing the genome with an "exposome": the outstanding challenge of environmental exposure measurement in molecular epidemiology. Cancer Epidemiol Biomarkers Prev, 2005. 14(8): p. 1847-50.
(2) Wild, C.P., The exposome: from concept to utility. Int J Epidemiol, 2012. 41(1): p. 24-32.
(3) Flament F, et al., Effect of the sun on visible clinical signs of aging in Caucasian skin. Clin Cosmet Investig Dermatol, 2013. 6: p.221-232.
(4) Liebel, F., et al., Irradiation of skin with visible light induces reactive oxygen species and matrix-degrading enzymes. J Invest Dermatol, 2012. 132(7): p. 1901-7.
(5) Ahuja, A., et al., Influence of Exogenous Factors on Skin Aging, in Text book of Aging Skin, M.A. Farage, K.W. Miller, and H.I. Maibach, Editors. 2017, Springer Berlin Heidelberg: Berlin, Heidelberg. p. 563-577.
(6) Flament, F., et al., A severe chronic outdoor urban pollution alters some facial aging signs in Chinese women. A tale of two cities. Int J Cosmet Sci, 2018. 40(5): p. 467-481.
(7) Soeur, J. et al., Photo-pollution stress in skin: Traces of pollutants (PAH and particulate matter) impair redox homeostasis in keratinocytes exposed to UVA1, Journal of Dermatological Science, 2017. 86 (2): p.162-169.
(8) Marrot L et al., Pollution and Sun Exposure: A Deleterious Synergy. Mechanisms and Opportunities for Skin Protection. Curr Med Chem, 2018. 25 (40): p. 5469-5486.
(9) Abe, T., et al., Seasonal variations in skin temperature, skin pH, evaporative water loss and skin surface lipid values on human skin. Chem Pharm Bull (Tokyo), 1980. 28(2): p. 387-92.
(10) Engebretsen, K.A., et al., The effect of environmental humidity and temperature on skin barrier function and dermatitis. J Eur Acad Dermatol Venereol, 2016. 30(2): p. 223-49.
(11) Spencer, T.S., et al., Temperature dependence of water content of stratum corneum. Br J Dermatol, 1975. 93(2): p. 159-64.
(12) Ishikawa, J., et al., Variations in the ceramide profile in different seasons and regions of the body contribute to stratum corneum functions. Arch Dermatol Res, 2013. 305(2): p. 151-62.
(13) Passeron, T., et al., Clinical and biological impact of the exposome on the skin. J Eur Acad Dermatol Venereol, 2020. 34: p. 4-25.
(14) Maarouf, M., et al., The impact of stress on epidermal barrier function: an evidence‐based review. Br J Dermatol, 2019. 181: p. 1129-1137.
(15) Krutmann, J., et al., The skin aging exposome. Journal of Dermatological Science, 2017. 85 (3): p. 152-16.
(16) Sundelin, T., et al., Cues of fatigue: effects of sleep deprivation on facial appearance. Sleep, 2013. 36(9): p. 1355-60.
(17) Flament, F., et al., How a working day-induced-tiredness may alter some facial signs in differently-aged Caucasian women. Int J Cosmet Sci, 2017. 39(5): p. 467-475.
(18) Zouboulis, C.C., et al., Sexual hormones in human skin. Horm Metab Res, 2007. 39(2): p. 85-95.
(19) Brincat MP., et al., Estrogens and the skin. Climacteric. 2005. 8(2): p.110-23
(20) Muizzuddin N., et al., Effect of systemic hormonal cyclicity on skin. J Cosmet Sci. 2005. 56(5): p. 311-21.
(21) Handel AC, et al., Melasma: a clinical and epidemiological review. An Bras Dermatol. 2014. 89(5): p. 771-82.