Kateri so vzroki izpadanja las?
Kulturni pomen las
Lasje so vedno imeli pomembno vlogo pri podobi človeka, z globokimi simbolnimi pomeni, ki se pretakajo v različnih obdobjih in kulturah: lasje so bili že od antičnih časov zelo pomemben element osebnosti ter sestavni del lepote, šarma in zapeljivosti.
Popolnoma naraven biološki pojav
Na lasišču imamo bolj ali manj vsi od 100.000 do 150.000 las. Lasje se nenehno obnavljajo v zaporednih ciklih rasti, mirovanja, izpadanja in ponovne rasti, na dan pa običajno izgubimo od 50 do 100 las. To je povsem normalno in najpogosteje ne povzroča redčenja las, saj spremembe teh ciklov pri ljudeh ne potekajo sinhrono (vsak las je v drugi fazi), kar pomeni, da je naše lasišče vedno pokrito z lasmi. Zato posamezni cikli lasnih mešičkov, ki so neodvisni drug od drugega, preprečujejo masovno izpadanje las. V nekaterih primerih pa se lahko izpadanje las poveča. Vzrok tega pojava so lahko motnje v ciklu rasti las, vnetna stanja, ki poškodujejo lasne mešičke, ali dedne in pridobljene nepravilnosti v lasnih pigmentih.
Življenjski cikel las
Tipičen cikel rasti las lahko traja približno 2 do 6 let, sestavljajo pa ga štiri različne faze. Na trajanje cikla vplivajo starost, patologija ter širok spekter prehranskih in hormonskih dejavnikov. Prvi je znan kot anagena faza ali faza rasti, v kateri lasje rastejo iz mešičkov ali korenin pod kožo. Določa dolžino las in traja več let (običajno od 2 do 4 leta pri moških in od 3 do 6 let pri ženskah). V anageni fazi lasje zrastejo približno 1 cm vsakih 28 dni, v njej pa je hkrati lahko do 90 % lasnih mešičkov. Naslednja je katagena ali prehodna faza, ki traja približno 2 do 3 tedne in zajame 1–2 % vseh las. V katageni fazi lasje prenehajo rasti; las se loči od oskrbe s krvjo in od dermalne papile, v kateri so celice, ki tvorijo nove lase. Nato nastopi telogena faza ali faza mirovanja: traja približno 3 mesece; v tej fazi stari lasje mirujejo, medtem ko začnejo rasti novi. V tej fazi je približno 10–15 % las. Ko pod telogenimi mešički začnejo rasti novi lasje, postopoma potiskajo stare mešičke proti površini, ti pa nato izpadejo. Eksogena faza ali faza izpadanja je zadnja stopnja v življenjskem ciklu las, v kateri starejši lasje odpadejo z lasišča in jih nadomestijo novi.
Različne oblike izpadanja las:
1. Za telogeni efluvij (začasno izpadanje las) je značilna nenadna in znatna izguba las zaradi prezgodnjega vstopa las v telogeno fazo. Pojavi se približno tri mesece po dogodku, ki ga je povzročil. Ti dogodki so lahko:
- stres (visoka telesna temperatura, čustveni stres, resne poškodbe, težka operacija, težaven porod, krvavitev, stradanje in hitra prehrana)
- poporodno obdobje: obnavljanje ravnovesja hormonov (predvsem zmanjšanje ravni estrogena) aktivira telogeno fazo, v kateri pride do znatnega izpadanja las
- spremembe letnih časov: raziskave kažejo na povečanje števila las v telogeni fazi od marca do aprila in od septembra do oktobra; ta pojav je znan tudi kot spomladanski in jesenski telogeni efluvij
- izpostavljenost onesnaženju
- pomanjkanje hranil (anemija, ki jo povzroča pomanjkanje železa, enteropatski akrodermatitis, pridobljeno pomanjkanje cinka in podhranjenost)
- endokrine motnje (hipertiroza in hipotiroza)
- resne težave s kožo, ki vplivajo na lasišče
- izpadanje las zaradi zdravil: predvsem zaradi kemoterapevtikov, včasih pa so vzroki tudi nekatere vrste zdravil, kot so antidepresivi, antikonvulzivi in zaviralci receptorjev beta. Vendar pri približno tretjini ljudi, ki jih prizadene telogeni efluvij, vzroka tega pojava niso našli. Pri akutnem telogenem efluviju bolezen traja manj kot šest mesecev, medtem ko lahko pri kroničnem stanju traja tudi dlje. Akutni telogeni efluvij enako prizadene vse starostne skupine in osebe obeh spolov, medtem ko kronično stanje brez jasnega in nenadnega vzroka nastopi pri večinoma zdravih ženskah, starih od 30 do 60 let.
Alopecija (trajno izpadanje las) vključuje naslednja stanja:
- androgena alopecija: dedna in najpogostejša oblika izpadanja las pri moških in ženskah. Zanjo je značilna postopna izguba las, vzorci izpadanja las pa se razlikujejo glede na spol. Pri moških pride do redčenja las na čelnem, senčnem in temenskem predelu lasišča ali do popolne izgube z ostanki las na zatilju in robovih senčnega predela. Pojavi se lahko pri kateri koli starosti po puberteti in napreduje v naslednjih letih ali desetletjih. Pri ženskah pa se običajno pojavi počasno in razpršeno redčenje las po celotnem lasišču (kar redko vodi do plešavosti), ki se začne na sredini čela (teme), vendar ne vpliva na lase na robu čela. Pogosta je v menopavzi, vendar se ta oblika izpadanja las lahko pojavi kadar koli po puberteti.
- hirzutizem: je večinoma povezan s hiperandrogenemijo, čeprav ima polovica žensk z blagimi simptomi normalno raven androgena. Najpogostejši vzrok hirzutizma je sindrom policističnih jajčnikov. Zanj je značilna prevelika količina končnih dlačic na od androgena odvisnih področjih pri ženskah: na obrazu, prsnem košu, trebuhu, zgornjem delu stegen in areolah. Hirzutizem je lahko povezan z aknami in androgeno alopecijo ali pa tudi ne.
- alopecia areata: avtoimunska bolezen, ki se pojavi nenadoma in povzroči izpadanje las v pramenih pri otrocih in odraslih. Ta bolezen lahko povzroči izgubo vseh dlak na telesu, vključno z obrvmi in trepalnicami, kar povzroči popolno plešavost (alopecia totalis). Bolniki lahko vstopijo v fazo remisije (lahko tudi spontano, brez zdravljenja), bolezen pa se lahko pojavi bodisi le enkrat v življenju ali pa se vedno znova ponavlja.
- cikatricialna alopecija (znana tudi kot brazgotinska alopecija): povzročajo jo nekatere redke motnje, ki uničijo lasne mešičke in jih nadomestijo z brazgotinskim tkivom (lasje se na teh brazgotinskih področjih ne obnovijo). Te motnje se lahko pojavijo pri kateri koli starosti in prizadenejo tako moške kot ženske. Izpadanje las se lahko začne tako počasi, da simptomi niso opazni. Lasje lahko začnejo izpadati tudi nenadoma, simptomi pa vključujejo močno srbenje, otekanje in prisotnost rdečih ali belih lezij na temenu, ki lahko spominjajo na izpuščaj.
- trihotilomanija: motnja, pri kateri si oseba puli lase in se ne more ustaviti, kar povzroči izgubo las na lasišču ali dlak na drugih delih telesa. Najpogosteje se pojavi pri otrocih, lasje pa zrastejo ponovno, če takšno vedenje ustavimo. Če pa se puljenje nadaljuje več let, lahko pride do trajne izgube las.
- senescenčna alopecija ali redčenje zaradi staranja: ta pojav opisujemo kot trajno razpršeno redčenje las po celotnem lasišču brez okrepljene folikularne miniaturizacije pri bolnikih v 50. letih in brez družinske anamneze plešavosti. Za to postopno izpadanje las so značilni tudi skrajšanje anagene faze, zmanjšano razmerje med anageno in telogeno fazo, oslabelost las in negativen vpliv na njihovo zdravje.
Faza rasti las (anagena faza) se s 3–4 let skrajša na manj kot eno leto. Faza mirovanja (telogena faza) se podaljša in odpadle lase redkeje nadomestijo novi lasje. Poveča se tudi število las v telogeni fazi – njihov delež presega 20 %. Lasni mešički se ne učvrstijo tako globoko v usnjico in postanejo manjši, novi lasje pa so krajši. Z leti lasje izgubijo tudi pigment in postanejo beli. Beli lasje so šibkejši od pigmentiranih, njihova poroznost je nekoliko večja, mehanska odpornost pa manjša. Prav tako so bolj občutljivi na zunanje škodljive vplive, zlasti na UV žarke.
Vir: Rezultati so bili pridobljeni z epidemiološko študijo, ki jo je izvedla raziskovalna skupina družbe L'Oréal z uporabo metode SU.VI.MAX (Supplémentation en VItamines et Minéraux AntioXydants).
Za več informacij se posvetujte s svojim dermatologom, ki lahko opravi klinični in trihoskopski pregled (dermoskopijo lasišča) ali zahteva trihogram (analizo izpadanja las), krvne preiskave in po potrebi tudi biopsijo.
Scalp & hair
Clinic