LASIŠČE IN
RAZLIČNE
ETNIČNE SKUPINE

»Vsi smo enaki in vendar različni!« so dejali znani strokovnjaki za etnogenezo. Ena DNK, ena človeška vrsta. Vendar pa novo področje epigenetike (veja, ki ne dekodira genov, ampak opisuje njihovo različno aktivnost in izražanje pri ljudeh) omogoča beleženje sprememb znotraj iste delitve. Strukturo lasišča lahko primerjamo, vendar se stopnje proizvodnje sebuma med etničnimi skupinami razlikujejo: povečana proizvodnja sebuma se pojavi pri Afričanih/Afroameričanih in belcih, medtem ko je raven izločanja sebuma v lasiščih Azijcev (zlasti pri Indijcih) nizka.
Kot smo že ugotovili, lahko imata občutljivost lasišča in pogostost pojava prhljaja različno težo. Oblike lasnih mešičkov, ki so globoko v lasišču, se med ljudmi zelo razlikujejo: nekateri so ravni kot črka »I«, drugi ukrivljeni, tretji zelo zviti. To pojasnjuje predvsem končno obliko las, ki jih najdemo po vsem svetu: od ravnih in valovitih do suhih, čvrstih in kodrastih. Močno se razlikujejo tudi hitrost rasti, gostota in debelina las. Čeprav so lasje belcev precej gostejši in rastejo hitreje, so precej tanjši. Afričanom lasje rastejo počasneje, medtem ko imajo Azijci najdebelejše lase, a tudi manjšo gostoto las kot belci. Pojav in razvoj alopecije in pojav sivih las sta predmet več teh vzorcev.   Različne etnične skupine pomenijo tudi različne kulture, zato se nega lasišča in las med njimi bistveno razlikuje. Nekateri na lasišče redno nanašajo olje (Indijci uporabljajo olje neem, Afroameričani pa pogosto uporabljajo izdelke na osnovi voska), medtem ko belci redko uporabljajo izdelke za lasišče. Enako velja za pogostost šamponiranja, ki se razlikuje od enkrat na dan do enkrat na teden, pri nekaterih Korejkah pa tudi do dvakrat na dan. Kulture in negovalne navade torej prispevajo k večji naravni/biološki raznovrstnosti med etničnimi skupinami.

ZAPOMNITE SI

Izjemno široka paleta naravnih razlik in kulturnih navad med ljudmi, ko gre za nego lasišča in las, nam je v veliko pomoč pri razvoju nekaterih izdelkov, ki so popolnoma prilagojeni lokalnemu okolju. Skratka, gre za sprejetje »glokalnega« pristopa, pri katerem razmišljamo globalno, vendar delujemo lokalno.