Intervju Staša Stanković, Cambridge PhD: Inovativna odkritja na področju menopavze
STAŠA STANKOVIĆ, dr. sc. reproduktivne medicinske genetike na Univerzi v Cambridgeu, bo v okviru sodelovanja z Vichyjem na Women's Weekendu na Reki predstavila projekt svoje ekipe znanstvenikov – preprost test, s katerim lahko ženska predvidi vstop v menopavzo in s tem načrtuje materinstvo.
– Že kot študentka biomedicine na Oxfordu sem spoznala, da področje ženskega zdravja kliče po inovacijah. Terapevtske rešitve so bile zastarele, ustvarili so jih predvsem moški na osnovi moško-ženskih odnosov pred sto leti. Slavni britanski psihiater David Reuben je npr. s svojega znanstvenega vidika trdil, da s prenehanjem delovanja jajčnikov »preneha delovati tudi samo bistvo ženske, ona ni več funkcionalna«. Zvenelo je kruto, verjetno me je zato pritegnila tematika reproduktivnega zdravja in plodnosti, ki sega globoko v vprašanja enakosti spolov, pravi dr. Staša Stanković, dr. sc. reproduktivne medicinske genetike na Univerzi v Cambridgeu, ki jo je Svetovno združenje za menopavzo razglasilo za najboljšo mlado znanstvenico (mlajšo od 40 let) na področju ženskega zdravja, revija Forbes pa jo je uvrstila med 11 najvplivnejših žensk, ki so prispevale k inovacijam v zvezi z menopavzo. To so impresivni dosežki – sploh če upoštevamo dejstvo, da je stara šele 27 let! In s čim si je to mlada beograjska znanstvenica zaslužila? Njeno delo v Cambridgeu, med katerim se je osredotočila na raziskovanje genetskih vzrokov in bioloških mehanizmov reproduktivnega staranja in plodnosti pri ženskah, je privedlo do odkritja več kot 300 genetskih biomarkerjev, ki vplivajo na čas vstopa v menopavzo.
– Moč teh informacij je v tem, da jih lahko uporabimo za izdelavo prvega genetskega testa, s katerim bo po krvi ali slini mogoče predvideti čas vstopa v menopavzo in določiti, kako plodna je ženska. Smisel tega je, da ženska ali dekle že zgodaj ugotovi, kdaj bo vstopila v menopavzo, in v skladu s tem načrtuje materinstvo, pojasnjuje Staša Stanković, ki bo svoja spoznanja delila z udeleženkami konference Women's Weekend – dogodka, na katerem se bodo v zvezi s projektom povezovanja in opolnomočenja žensk od 9. do 11. marca na Reki zbrala pomembna imena regionalne in svetovne scene. Obravnavali bodo različne teme, zaradi katerih imajo ženske skrbi v vsakdanjem življenju, ena izmed njih je tudi menopavza. V debati, ki jo bo vodila Staša Stanković, bo zagotovo največ polemik povzročila njena napoved zares revolucionarnih metod, s katerimi bi lahko vplivali na podaljšanje reproduktivne dobe pri ženskah.
– Naša spoznanja o genetskih dejavnikih, ki določajo plodnost in čas vstopa v menopavzo, lahko upočasnijo proces izgube jajčnih celic. Mnoge ženske verjetno ne vedo, da se rodijo s točno določeno količino jajčnih celic, v povprečju jih je dva milijona, in ko ta številka pade na 1000 – ker je njihova rezerva neobnovljiva - ženska vstopi v menopavzo. S poskusi na mišjih samicah smo jim uspeli podaljšati reproduktivno življenje za 25 odstotkov – s povečanjem začetnega števila jajčnih celic že ob rojstvu ali z odložitvijo njihovega propadanja. Na podlagi teh rezultatov je mogoče razviti zdravila nove generacije za povečanje plodnosti in podaljšanje reproduktivnega življenja žensk. Je pa vrsta etičnih vprašanj, na katera je treba še odgovoriti, zato bo potrebno še veliko časa in raziskav, preden se bo začelo uporabljati pri ljudeh, pojasnjuje Staša Stanković, ki želi komercializirati raziskavo, ki jo je izvedla s svojo ekipo iz Cambridgea, pred kratkim pa so zagnali startup podjetje in upajo na investicije v prihodnjih mesecih.
– Prvič smo prišli do ključa za razlago, zakaj je ena ženska plodna, druga pa ne, zato odpiramo popolnoma novo poglavje v medicini. Naš test bi lahko uporabljali že od pubertete ali zgodnjih dvajsetih let, kar je še posebej pomembno za ženske, ki bodo vstopile v menopavzo pred štiridesetim, saj začne plodnost upadati deset let pred tem, torej že pri tridesetih. Ko bo test dobil vse potrebne certifikate in bo vstopil v klinično uporabo, ga bom naredila tudi jaz, do takrat pa svoje reproduktivno zdravje varujem tako, da ne kadim in ne pijem alkohola. Moja edina razvada so sladkarije, se zasmeji mlada znanstvenica in pojasni, da je genetska predispozicija pomemben dejavnik, na plodnost pa vplivajo tudi nekateri zunanji dejavniki. Vsaka pokajena cigareta npr. pospeši nastop menopavze in pri ženskah, ki pijejo alkohol vsak dan, se to zgodi leto prej kot pri tistih, ki ga uživajo občasno. Staša s tem nima težav, saj je športni tip že od otroštva, ki ga je preživela v Beogradu. Odraščala je v družini zdravnikov in medicina je bila del njenega življenja od prvega dne. Ko se je oče pripravljal na specializacijo iz kirurgije, pravi, je operirala na blazini, ki je predstavljala hudo bolnega pacienta. Ob tem jo je mikalo še kup drugih stvari – končala je glasbeno šolo violine, tekmovala v jahanju in umetnostnem drsanju, več kot 15 let je preživela v igralskem studiu in gledališču …
– Med igro in medicino je bila tanka meja in na koncu sem se odločila za zdravljenje teles, ne duše, pravi Staša Stanković, ki je kot srednješolka prek družinskih prijateljev izvedela, da je oxfordska univerza objavila razpis za štipendije, in ko jo je prejela, je spoznala, da je v življenju vse mogoče.
– Pri 17 letih sem prišla v Veliko Britanijo, kjer so me ves ta čas gnale priložnosti, ki so se mi ponujale. Nič ni večjega od tega, ko ti nekdo da priložnost – najprej da kot mlado dekle in tujka definiraš sebe in svoje življenje, potem pa prideš v poslovno »prvo bojno vrsto« in se razviješ v strokovnjaka na svojem področju, pravi Staša, ki je po osnovnem študiju na Oxfordu vpisala magisterij in doktorat na Cambridgeu. Študij na tej drugi univerzi je zahteval veliko discipline, predanost in skoraj asketsko življenje: za tistega, ki se ukvarja z naravoslovjem, pravi, to pomeni najmanj 15 ur dela dnevno.
– Kljub temu ima Cambridge dobro razvit sistem povezovanja mladih prek različnih društev, formalnih študentskih večerij, tematskih večerov, debatnih klubov ... Je eno najbolj navdihujočih mest na svetu, kjer si obkrožen z najboljšimi znanstveniki in kjer si iz dneva v dan priča svoji osebni rasti. Znanost je čudovita in razburljiva, omogoča mi, da vsak dan počnem nekaj novega. Zame je znanost igrišče za odrasle, pravi Staša, ki ji takšen ritem ne pušča veliko časa za ljubezen. Trenutno je, pravi, samska, a srečna. Ima samo eno željo – da bi se nekoč vrnila k svoji veliki ljubezni, igri in gledališču.
Uredništvo