Rdečica, srbenje, zbadanje in suhost kože pod pazduhama so znaki, da ima vaša koža občutljivostno reakcijo. V nadaljevanju so opisani načini, kako lahko še dalje uporabljate dezodorant brez poslabšanja stanja svoje kože.
Študije (1) kažejo, da kar 23 % žensk in 13,8 % moških doživijo vsaj eno škodljivo kožno reakcijo na leto zaradi uporabe izdelkov za osebno nego. Dejstvo je (2), da dezodoranti in antiperspiranti sodijo med najpogosteje preizkušene izdelke za osebno nego, ki jih milijoni potrošnikov vsakodnevno nanesejo pod pazduhe (3), nato pa občutijo občutljivost in druge kožne reakcije.
23%žensk doživijo vsaj eno
škodljivo kožno reakcijo na leto
zaradi uporabe izdelkov za osebno nego
Kakšna je razlika med dezodorantom in antiperspirantom?
Znoj je brez vonja in dobi vonj le takrat, ko reagira na bakterije, prisotne na koži. Vsakdo ima na koži bakterije, toda način reakcije na znoj se razlikuje od osebe do osebe. Obstajata dva načina, kako preprečiti vonj: z maskiranjem vonja ali s preprečevanjem znojenja.
Dezodorant, zaviralec vonja, se uporablja za dezodoriziranje ali prikrivanje vonja, ki ga povzroča ta reakcija na bakterije. Medtem ko se antiperspirant oz. zaviralec znojenja uporablja za preprečevanje znojenja. Formule so zasnovane tako, da zamašijo pore pod pazduhami, s čimer preprečijo izločanje znoja in posledično reakcijo na bakterije. Če ni znojenja, ne pride do bakterijske reakcije, kar pomeni, da ni neprijetnih vonjav (3).
Izogniti eterični olji ki lahko tudi razdražijo kožo
Dr. Nina Roos, dermatologinja
Zakaj je območje pod pazduhami bolj občutljivo?
Tako dezodorant kot antiperspirant se uporabljata na območju telesa, ki je nagnjeno k občutljivosti. Tanka, občutljiva koža pod rokami je še posebej dovzetna na pojav občutljivosti, še posebej kadar so vključene bakterije in znojenje. Dejansko na območju pod pazduhami prihaja do večje transepidermalne izgube vode (TEWL) in manjših količin naravnih vlažilnih faktorjev (NMF). To pomeni, da je koža manj sposobna zadržati vodo in obstaja večja verjetnost, da bo postala suha. Poleg tega ponavljajoča se dejanja, kot sta britje in voskanje, oslabijo tudi kožno pregrado in lahko povzročijo suho, luskavo kožo (4). Z britjem pod pazduhami tudi dosledno odstranjujemo kožo in dlake, ki jo ščitijo. Ti dejavniki skupaj s toploto, vlažnostjo, trenjem z oblačili in dezodorantom lahko povzročijo kožno reakcijo ali nagnjenost k občutljivosti kože (3).
Znaki občutljivosti, ki se ne nujno pojavijo takoj po uporabi dezodoranta, pogosto vključujejo:
● izpuščaje
● pekoče občutke
● srbenje in
● suhe lise
Na katere sestavine dezodorantov moramo biti pozorni?
Pomembno je izbrati dezodorante, ki so hipoalergeni in razviti ter preizkušeni na občutljivi koži. Sestavine, kot so mineralizirana voda Vichy, D-pantenol, kokosovo olje in minerali, kot so natrij, kalcij, karbonat in magnezij, ki so prisotni v naših dezodorantih, imajo tudi pomirjujoče lastnosti za občutljivo kožo. Dobro se je tudi izogibati nekaterim eteričnim oljem (5), ki lahko poslabšajo občutljivost, kot so ylang-ylang in olje limonske trave. „Pomembno je, da ste na splošno pozorni na izdelke za nego kože, zlasti na tiste z eteričnimi olji, ki lahko tudi razdražijo kožo“, svetuje dermatologinja dr. Nina Roos.
Poleg tega je treba v dezodorantu upoštevati tudi nove tehnologije, kot je MgO (magnezijev oksid). To sestavino uporabljajo tudi gimnastiki za absorpcijo vlage iz rok in se je izkazala kot učinkovito protimikrobno sredstvo. Sposobna je nevtralizirati kisle molekule, odgovorne za neprijetne telesne vonjave, in je učinkovita tako pri preprečevanju vonja kot antiperspirant. Študije* so pokazale, da zmanjša 30 % neprijetnih vonjav tudi 48 ur po zadnjem nanosu. Poleg tega, ker lahko magnezijev oksid absorbira dvakratno svojo težo v vodi (4-krat več kot smukec), je tudi učinkovit pri ohranjanju sveže in suhe kože pod pazduhami za celodnevno olajšanje.
* Potrjeno in vivo s senzoričnimi preizkusi.
VIRI:
- 1. Orton, DI. in sod., "Alergija na kozmetiko: pojavnost, diagnoza in ravnanje" v Am J Clin Dermatol. (2004) 5 (5) str. 327-37. [Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/15554734/]
- 2. Uter, W. in sod., "Rezultati testa z obliži pri pacientih z lastnimi dišavami, dezodoranti in losjoni po britju: rezultati IVDK 1998-2002" v J Eur Acad Dermatol Venereol. (2007) Mar.; 21 (3): 374-9. [Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/17309462/]
- 3. Zirwas, M. in sod., "Alergija na antiperspirante in dezodorante" v The Journal of Clinical and Aesthetic Dermatology (2008) Sept.; 1 (3): 38-43. [Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3013594/]
- 4. Turner, G. A., "Vpliv britja in uporabe antiperspiranta na aksilarno jamo" v International Journal of Cosmetic Sciences 29.1 (2007) str. 31-8 [Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/18489309]
- 5. Lalko, J. in sod., "Preiskava potenciala dermalne senzibilizacije različnih eteričnih olj v analizi lokalnega limfnega vozla" v Food Chem Toxicol. (2006) [Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/16324777/]