NEGA ZRELE KOŽE OBRAZA V MENOPAVZI

Kakšne kožne spremembe lahko pričakujete, ali so občutljivost kože in alergije pogostejše pri ženskah v tem življenjskem obdobju in ali se lahko ustrezno pripravite, da bodo vse te spremembe čim milejše, nam razkriva dr. med. Mateja Lisjak, specialistka dermatovenerologije

Kakšne spremembe na koži lahko pričakujemo med menopavzo in po njej?

V obdobju menopavze in po njej, ki pri večini žensk nastopi okoli 50. leta starosti, se upočasnijo in spremenijo obnovitveni procesi v koži zaradi upada ženskih spolnih hormonov estrogenov in tudi steroidnega hormona dehidroepiandrosterona oz. na kratko DHEA, ki sodeluje v biosintezi spolnih hormonov ter neposredno prek različnih celičnih in jedrnih receptorjev vpliva tudi na same procese v koži. Z leti se v telesu sintetizira vse manj DHEA, zato ga nekateri imenujejo tudi „hormon mladosti“. Koža v menopavzi postane tanka in suha, se drobno lušči, izgubi sijaj, je hrapava in ima nekoliko rumenkasto polt. Skozi tanko kožo lahko prosevajo razširjene kapilare, ki so zelo krhke in občutljive na pritisk. Zmanjša se volumen kože, njena čvrstost in elastičnost, zato se povesi in pojavijo se različno globoke gube. Na soncu izpostavljeni koži se pojavijo rjave lise oz. sončne pege ali strokovno, solarni lentigi. V povrhnjici oz. epidermisu se zmanjša  število plasti epidermalnih celic keratinocitov kar vpliva na debelino povrhnjice, odvečne odmrle poroženele celice epidermisa, korneociti na površini pa se počasneje odluščijo, deskvamacija se upočasni, zato koža postane hrapava. Zmanjša se sinteza naravnih vlažilnih faktorjev in lipidov v zaščitni dvoslojni lipidni plasti povrhnjice, lojnice so manj aktivne, zato je koža suha, se drobno lušči in je posledično lahko srbeča. V spodaj ležečem dermisu ali usnjici se zmanjšata število in aktivnost fibroblastov in posledično je manjša tudi sinteza kolagena in elastičnih vlaken, ki se prav tako spremenijo. Poveča se aktivnost encimov, ki razgrajujejo kolagen in elastan. Koža je zato manj čvrsta in elastična, zaradi česar se povesi, pojavijo se različno globoke gube. Zmanjša se tudi sinteza medceličnine, predvsem hialuronske kisline, ki veže vodo in koži daje tonus ter volumen, kar tudi pripomore k suhosti in povešenju kože ter nastanku gub. Staranje kože, ki je pogojeno z našo notranjo biološko uro, znatno pospešijo tudi nekateri zunanji dejavniki, predvsem kajenje, čezmerno izpostavljanje UV žarkom in uporaba solarijev. V koži se z leti kopičijo prosti radikali. Atrofira tudi podkožno maščevje in delno kostnina. Konture obraza se spremenijo. Prvi znaki staranja kože se lahko pojavijo že okoli 40. leta starosti, ko se začne upad hormonov.

Ali menite, da je ženskam v menopavzi in po njej treba svetovati poseben pregled kože? Na kaj moramo biti pozorni?

Ženskam s prvimi vidnimi znaki staranja kože, zlasti takrat, ko vstopijo v menopavzo, svetujem pregled pri dermatologu, ki bo natančno opredelil stanje in tip kože ter stopnjo morebitne aktinične poškodbe kože. Glede na ugotovitve bo predpisal ustrezno čistilno in negovalno sredstvo za določeno stanje kože in tip kože ter svetoval ustrezno UV zaščito. Poleg dermatologa bi morale ženske v menopavzi obiskati ginekologa, ki bo ocenil hormonsko ravnovesje. Dermatolog mora biti pozoren na  videz in vlažnost kože, globino gub, hrapavost, tonus in povešenost kože, prisotnost znakov aktinične poškodbe kože (na primer solarnih lentigov, teleangiektazij, aktiničnih keratoz). Opozoriti bi moral na opustitev kajenja, ustrezno UV zaščito.

Ali so po vaših izkušnjah občutljivost kože in alergije v tem življenjskem obdobju pogostejše in zakaj?

V menopavzi je koža občutljivejša na vse zunanje in notranje dražljaje in manj odporna, ker je tanjša in bolj suha, dvoslojna zaščitna lipidna plast v epidermisu pa se oslabi. Lojnice slabše delujejo in prekrvljenost kože je slabša in upočasnjena, zato se upočasni tudi izmenjava hranil in oksigenacija kože. Prav tako se oslabi imunski sistem v koži in v telesu.

Ali lahko kožo nekako pripravimo na vse, kar prinaša menopavza, da bodo spremembe čim milejše, in kako?

Spremembe v koži, ki se pojavijo v menopavzi, lahko preventivno upočasnimo in napravimo manj vidne s pravočasno redno vsakodnevno nego z ustreznimi negovalnimi in čistilnimi sredstvi, primernimi za tip in starost kože. Svetujemo, da z redno vsakodnevno preventivno nego začnete že okoli 30. leta starosti, najkasneje pa pri 40. letu starosti. Poleg tega svetujemo zdrav način življenja, odsvetujemo pa kajenje in uporabo solarijev. Svetujemo pa tudi dosledno zaščito pred čezmernim izpostavljanjem UV žarkom.

Ko nastopi menopavza, kakšno rutino nege kože priporočate in ali koža takrat potrebuje posebej prilagojene izdelke?

V obdobju menopavze svetujemo redno vsakodnevno uporabo negovalnih sredstev, ki so namenjena zreli koži v tem obdobju in bodo že obstoječe spremembe napravila manj vidne ter upočasnila proces napredovanja sprememb v koži. V obdobju menopavze svetujemo vsakodnevno uporabo vlažilnih negovalnih krem z dodano hialuronsko kislino in drugimi  vlažilci oz. humektanti, kakršna sta urea ali glicerin, namenjenimi zreli koži v menopavzi, ki bodo navlažili kožo. Pred vsakodnevno uporabo negovalnih krem zjutraj in zvečer svetujemo nežno čiščenje, na primer z micelarno raztopino. Negovalnim kremam je treba dodati tudi kakovostne lipide, na primer omega kisline in ceramide, ki bodo obnovili lipidni zaščitni sloj in dodatno navlažili kožo. Negovalna sredstva za zrelo kožo v menopavzi naj vsebujejo tudi snovi, ki vplivajo na sintezo kolagena in elastana ter medceličnine, zlasti hialuronske kisline. Vsebujejo naj retinol, vitamine C, E in A, fitohormone ipd. Svetujemo izvajanje občasnih nežnih pilingov na osnovi glikolne kisline ali mehanskih delcev. 

Imate še kakšen nasvet v zvezi z zdravjem in dobrim videzom kože med menopavzo in po njej?

Poleg opisane redne vsakodnevne nege in čiščenja s sredstvi za zrelo kožo v menopavzi je treba piti dovolj vode, uživati sveže sadje in zelenjavo. Svetujem gibanje v naravi na svežem zraku, saj lahko onesnažen zrak v mestih, zlasti pozimi, razdraži kožo. Na prostem se je treba ustrezno zaščititi pred čezmerno izpostavljenostjo UV žarkom. Odsvetujem pa tudi kajenje in uporabo solarijev.

Uredništvo